Zakaj ste se odločili za oblikovalski poklic?
Aksl arhitekti: Ker je poklic dinamičen in kreativen, ker ti omogoča izboljšave in inovacije, ker je tesno povezan z umetnostjo na splošno, ker ga močno preveva tudi socialna plat in ker nama je estetika blizu.

Kaj se vam v oblikovalskem poklicu zdi najbolj pomembno?
Aksl arhitekti: Sanjati, raziskovati in uresničevati svoje ideje. Idejo na primeren in razumljiv način približati uporabniku ali naročniku.

Kako delujete? Kot svobodni ustvarjalec ali ste stalno zaposleni v kakšnem podjetju?
Aksl arhitekti: Eden do naju ima status samostojnega kulturnega delavca na področju kulture, drugi pa je zaposlen kot arhitekt.

Se o svojem delu posvetujete z drugimi oblikovalci/arhitekti?
Aksl arhitekti: Pri arhitekturnih projektih poleg ostalih stalnih strokovnih sodelavcev vključujemo tudi grafične, industrijske in modne oblikovalce.

Opišite svoj stil, kot bi vas opisal kateri od vaših prijateljev.
Aksl arhitekti: Minimalističen, resen in strog. Obstaja tendenca k izčiščenosti elementov, barv in materialov v prostoru. Zmeraj vpeljeva neko temo ali zgodbo kot rdečo nit oblikovanja, ki jo seveda predstaviva na bolj abstrakten način.

Kako se je vaše delo razvijalo od prvih del do današnjih projektov?
Aksl arhitekti: Začela sva skupaj sodelovati kot študenta 2.letnika Fakultete za arhitekturo, brez nekega finančnega zaledja in potencialnih naročnikov. Po prvem uspelem projektu, se je našel naročnik, ki mu je bil najin projekt ali stil oblikovanja blizu in tako naprej. Sčasoma si oblikuješ ime in postaneš znan v prostoru kjer deluješ. Naročniki te lažje prepoznajo in poiščejo. Danes najino delo prehaja iz interierjev h gradnji hiš in poslovnih stavb. Čeprav so nama opreme interierjev še vedno ljube in jih nikakor ne podcenjujeva. Ne zna vsakdo narediti dobrega interierja kot ne vsakdo dobre hiše.

Imenujte projekt, ki ste ga delali s posebnim veseljem.
Aksl arhitekti: Pravzaprav je bila večina najinih projektov deležna veselja, seveda so bile tudi izjeme. Danes se ne odločiva več za sodelovanje z naročnikom, za katerega meniva, da se ne bi ujel z najinimi pogledi.
Zadnji večji projekt je bila »Restavracija, kavarna in vinoteka Rožmarin« v Mariboru. Zanj smo bili tudi letos nominirani za nagrado Plečnikovo odličje ter nagrado Interier leta v sklopu letošnjega Meseca oblikovanja.

Za koga bi si še posebej želeli oblikovati/projektirati?
Aksl arhitekti: Za naročnika, ki je svobodomiseln, razgledan, ki mu je sodobna arhitektura blizu. Nekomu, ki bi želel malo uiti iz uhojenih praks zadnjih trideset let. Nekomu, ki si želi živeti drugače, ki prostor doživlja skozi kvaliteto ambientov. Ki se je včasih pripravljen celo odreči nečemu na račun estetike.
Ta oseba se bo šele rodila.

Katerega od oblikovalcev/arhitektov, ki so delovali v preteklosti, bi osebno še posebej izpostavili?
Aksl arhitekti: Mies van der Rohe in Le Corbusier kot svetovni arhitekturni ikoni. Od domačih arhitektov pa nedvomno Edvard Ravnikar, Oton Jugovec in Savin Sever.

Kateri sodobni oblikovalec/arhitekt se vam zdi posebej pomemben?
Aksl arhitekti: Patricia Urquola, Paolo Piva, Claudio Silvestrin, Matthias Klotz, Querkraft, Delugan Meissl.

Kaj bi svetovali mladim oblikovalcem/arhitektom?
Aksl arhitekti: Predvsem veliko poguma in potrpljenja. Stvari se ne zgodijo čez noč in prav je tako. Vsak mlad oblikovalec ali arhitekt potrebuje izkušnje, da lahko delo opravi dobro.

Česa se bojite v prihodnosti?
Aksl arhitekti: Recesije, ki se nam nasmiha vedno lepše. Je grožnja vsem nam. Kar je bila pridobitev zadnjih petih letih je bilo to, da so naročniki zopet spoznali, da je prav da najameš dobrega arhitekta in da njegovo delo ustrezno plačaš. Za trenutek smo se oddaljili od slovenskega samograditeljstva, ki nam je tako ljubo in zgradilo se je kar nekaj kvalitetne in neanonimne arhitekture, dobre v svetovnih okvirjih.
Z recesijo in padcem kupne moči, bo storitev arhitekta zopet postala prestiž peščice bogatih, medtem ko si ostali tega ne bodo mogli privoščiti. Dumping bo v razcvetu in hiše bodo risali gradbeni tehniki ali pa celo naročniki sami. Ali še huje, ne bo denarja niti za gradnjo.